Bolnik se lahko “nehote” upira bioenergijskemu “zdravljenju”

Koristno je, če klient sodeluje z bioterapevtom.

Ni redkost, da se klient nehote upira bioterapevtu in preprečuje poseg v svoje energijsko polje. Na vsak način skuša obdržati nadzor nad tem, kar se dogaja. To počne nezavedno, iz strahu pred izgubo samokontrole, zaradi nezaupanja ali iz kakega drugega nezavednega razloga. S tem, ko se klient ne sprosti in ne prepusti, hkrati z močjo svoje volje in z miselno aktivnostjo “kuri” kvantni bioenergijski potencial. S ter zavira “samozdravilni” proces in dotik zdravilnih rok takrat nima pravega “zdravilnega” učinka. Ko ima klient aktiviran racionalni um, se upira energijskemu “zdravljenju”. Njegovi možgani utripajo v ritmu beta in pri tem porabijo velike količine bioenergije, kar onemogoča ali vsaj zavira bio-energijski potencial, s katerim bi bioenergoterapevt dejavno posegel v njegovo bio-polje. Skratka, za uspešno izvajanje bioenergoterapije je nujno potrebno, da je klient popolnoma psiho-fizično sproščen (stanje globoke umirjenosti) in se z zaupanjem prepusti terapevtu. Šele takrat lahko pride do energijske interakcije, ki v klientovem biopolju sproži t.i. biološko resonanco in homeostatične procese samozdravljenja. Prav v tem medialnem stanju se sprostijo mogočne ustvarjalne sile, ki jih bioenergoterapevt skozi dotik zdravilnih rok lahko prenese na klienta in mojstrsko opravi, kar je potrebno.